Lep poletni dan

Nedelja je bila vroča kot se za poletje spodobi. Dežja ni bilo že lep čas.

Z avtobusom sva se z dekletom zapeljala do železniške postaje. Vstopila sva na vlak, poiskala prosti
kupe in se usedla ob okno. Na izhodu nam je kontrolor zaželel lepo popotovanje po prečudoviti
gorenjski pokrajini. Izstopili smo v deželi čokolade Gorenjke, Radovljici. Ker sva le za tri minute
zgrešila minibus, na drugega bi pa morala čakati kar 45 minut, sva se usedla pod ogromno lipo, ki
naju je ščitila v svoji senci.

Tam so na potencialne stranke čakali tudi lokalni taxi-ji. Če ti bus uide je
najboljša možnost nadaljevati s taxijem. Pogodili smo se za ceno, posedli v taxi vozilo in nestrpno
čakali, da je klima ohladila avto. Z vsakim kilometrom smo bili bližje našem slovenskem ponosu in
naravnem biseru Bledu. Taxist nama je povedal, da je letos bilo ogromno turistov, tako domačih kot
tujih. Taxist nas je odložil ob jezeru na taxi postajališču. Najprej sva zavila v bližnji bife na kavico.
Prijazni natakar naju je postregel in nama predlagal naj se s turističnim vlakcem zapeljeva okoli
jezera. Pogled na blejsko plažo je bil čudovit. Ko sva se pripeljala na začetno postajo, sva se z drago
odpravila na grad, do katerega je vodila strma pot. Razgled naju je osupnil. Po končanem ogledu
gradu sva se odpravila v hotelsko restavracijo na kosilo in seveda na kremšnito. Polna novih moči
sva se odpravila s taxi ladjico do cerkve sredi jezera, kjer sva posnela prelepe fotografije. Seveda
sva pozvonila na cerkveni zvon in si zaželela nekaj lepega. S taxi ladjico sva se vrnila na kopno. Na
plaži sva odložila brisače in odšla plavat, saj je sonce neusmiljeno pripekalo. Počasi se je približal čas
odhoda proti Ljubljani. Pravočasno sva prišla do mini busa, nato smo presedli na vlak. Ob prihodu na
glavno železniško postajo v Ljubljani, sva ugotovila da avtobus, ki ga potrebujeva, ne obratuje več,
zato sva poklicala taxi. Bila je prečudovita poletna nedelja.